Znanstveniki odkrili pet faz razvoja možganov. Odraslost se začne kasneje, kot smo mislili

Znanstveniki so v raziskavi pregledali več kot 4.000 ljudi, starih od nič do 90 let – cilj je bil, da ugotovijo, kako delujejo povezave med možganskimi celicami.

Rezultati raziskovalcev s cambriške univerze nam bi lahko pomagali razumeti, zakaj se tveganje za razvoj duševnih težav in demenco spreminja skozi življenje. Naši možgani se nenehno spreminjajo kot odziv na nova znanja in nove izkušnje, vendar je najnovejša raziskava pokazala, da se ta proces odvija različno glede na starost (nas in možganov).

"Možgani vzpostavljajo nove povezave skozi vse življenje. Povezave se nenehno krepijo in slabijo, pri čemer ne gre za enoten vzorec – obstajajo nihanja in različne faze," je za BBC dejala dr. Alex Mousley. Nekateri te mejnike dosežejo prej ali pozneje kot drugi, vendar je bilo v raziskavi presenetljivo, kako jasno so lahko določili mejnike glede na starost. To so lahko dognali še zaradi velike količine posnetkov možganov, ki so bile na voljo v študiji, objavljeni v reviji Nature Communications.

To je pet faz razvoja možganov glede na študijo:

Otroštvo – od rojstva do devetega leta starosti

Adolescenca – od devetega do 32. leta starosti

Odraslost – od 32. do 66. leta starosti

Zgodnje staranje – od 66 do 83 let

Pozno staranje – od 83 let naprej

Kaj se dogaja v posamezni fazi

Otroštvo – V prvem obdobju se možgani hitro povečujejo, hkrati pa se zmanjšuje prekomerno število povezav med možganskimi celicami, imenovanih sinapse, ki nastanejo na začetku življenja. V tej fazi so možgani manj učinkoviti. Če orišemo: delujejo kot otrok, ki se sprehaja po parku in gre tja, kamor ga popelje domišljija, namesto da bi šel naravnost od točke A do točke B.

Adolescenca – Druga faza nastopi pri devetih letih, ko povezave v možganih postanejo neverjetno učinkovite. Zgodi se velika sprememba, zato je to obdobje, ko je tveganje za pojav težav z duševnim zdravjem največje. Dejstvo, da se ta faza začne okoli pubertete, ni presenetljivo, zanimivo pa je, da se konča veliko pozneje, kot smo dolgo domnevali. Nevroznanstveniki so ugotovili, da možgani popolne odraslosti ne dosežejo niti v dvajsetih letih, ta raziskava pa kaže, da se to zgodi šele okrog 32. leta.

Dr. Mousley pojasnjuje, da možganske funkcije dosežejo vrhunec v zgodnjih tridesetih letih, kar pa je zanimivo, je, da glede na posnetke možgani ostajajo v isti fazi v celotnem obdobju med devetim in 32. letom starosti.

Odraslost – Tretja faza traja približno od 32. do 66. leta starosti. To je obdobje stabilnosti za možgane. V tem času so spremembe počasnejše v primerjavi z "ognjemetom" pred tem, vendar tu vidimo, da se učinkovitost možganov začne sčasoma obračati v nasprotno smer oziroma nazadovati.

Zgodnje staranje – Ta faza se začne pri 66. letih, vendar ne moremo govoriti o nenadnem ali hitrem poslabšanju. Zgodijo pa se spremembe v vzorcih povezav, ki jih tvorijo možgani. Kot orišejo na BBC: namesto da bi se možgani usklajevali kot en organ, se vedno bolj ločujejo v regije, ki med seboj tesno sodelujejo; kot člani glasbene skupine, ki začnejo svoje solo projekte.

To je starost, v kateri se začneta pojavljati demenca in visok krvni tlak, ki vplivata na zdravje možganov.

Pozno staranje – Pri starosti 83 let vstopimo v zadnjo fazo. Spremembe so podobne tistim, ki se dogajajo v fazi zgodnjega staranja, vendar še bolj izrazite. Za to skupino so sicer stežka našli posnetke zdravih možganov, saj se začnejo pojavljati številne težave.

V študiji moških in ženskih možganov niso obravnavali ločeno, a pojavlja se vprašanje, kako zelo na spremembe vpliva menopavza. Vredno je opozoriti tudi, da vsi ne vstopimo v naslednjo fazo točno ob istem času, gre le za (dokaj natančno) oceno.